Zgodovina Kulturnega doma Slovenj Gradec

Kulturni dom Slovenj Gradec od leta 1992 dalje deluje kot javni zavod za organizacijo in posredovanje kulturnih, zabavnih in drugih prireditev. Poleg rednih filmskih predstav v tehnično prenovljenem, digitaliziranem kinu, našim obiskovalcem vsako leto ponujamo filmske abonmaje, gledališki abonma s profesionalnimi gledališkimi hišami, Wolfov koncertni abonma, lutkovni abonma za otroke, abonma Opera in balet Maribor ter prireditve v okviru kulturne vzgoje v šolah in vrtcih. Vsako leto skupaj z Mestno občino Slovenj Gradec organiziramo sedaj že tradicionalni poletni festival “Slovenjegraško poletje”, s katerim želimo na prav poseben način poživiti čas dopustov. Konec leta pri nas poteka Veseli december s posebnimi projekcijami za najmlajše, ki jih obiščeta tudi Dedek Mraz in Božiček.

Poleg organizacije kulturnih prireditev skrbimo tudi za dobro informiranost naših obiskovalcev z redno informativno brošuro in njeno spletno različico, ki jo najdete na naši spletni strani www.kulturni-dom-sg.si.


KINO V SLOVENJ GRADCU SO VODILI:

od 1928 do 1941

ALBERT PUNCER

od 1941 do 1945

S kinom upravlja nemška oblast in ga prestavi v takratni Sokolski dom na Francetovi cesti.

od 1945 do 1952

Kino vrnejo v dvorano hotela Korotan in deluje v okviru Gospodarskih ljudskih podjetij Mestnega ljudskega odbora Slovenj Gradec. Vodila sta ga najprej tovariš POGOREVČNIK in za njim tovariš BARL.

od 1. 3. 1952
do  jeseni 1970

ABEL LEŠTAN

od 1970 do 1976

TONE KRIŽOVNIK, v. d. direktorja

od 1. 1. 1977
do 1. 10. 1983

Kino Slovenj Gradec deluje v okviru Kinegrafa Prevalje, TOZD kinematografi.
Vodja enote Slovenj Gradec, Mislinja, Podgorje in Dolič je FRANC MURKO. 

od 1. 10. 1983
do 31. 10. 1986

Kino deluje v okviru Zavoda za kulturo Slovenj Gradec – enota kulturni dom, vodi ga FRANJO MURKO.

od 1. 11. 1986
do 15. 7. 1987

MIRKO VODOVNIK prevzame funkcijo v. d. direktorja.

od 16. 07. 1987
do 31. 09. 1991

Kulturni dom in kino vodi ALOJZ PIKALO.

1. 10. 1991

Kulturni dom se izloči iz Zavoda za kulturo in začasno dejavnost prevzame Zveza kulturnih organizacij. Vodi ga MARJANA ŠTALEKAR.

od 1. 1. 1992 dalje

Ustanovljen javni zavod Kulturni dom Slovenj Gradec, v okviru katerega še naprej deluje tudi kino. Vodi ga MARJANA ŠTALEKAR.

od 1. 1. 2012
do 1. 5. 2017

Kulturni dom Slovenj Gradec vodi BENJAMIN PIRNAT.

od 1. 5. 2017

Kulturni dom Slovenj Gradec vodi DAVORIN HORVAT.



 

"Veliko sem potoval. Leta 1907 sem videl v Zagrebu prvo filmsko projekcijo v potujočem kinu. Navdušila me je. Ko je bilo konec vojske, so mi kot vojnemu invalidu dodelili v Slovenj Gradcu trafiko. Tu sem pognal korenine. V Slovenj Gradcu je bilo zelo živahno. Igralci so igrali, pevci peli, tudi orkester je nastopal. Zdelo se mi je venomer, da nekaj manjka. Mislil sem: zakaj ne bi imel Slovenj Gradec kino? Koval sem načrte, oblikoval predloge. Jeseni 1928 sem Slovenjgradčanom zavrtel prvi film: Volga, Volga. Ni moč povedati, kako so bili Slovenjgradčani navdušeni. Seveda najbolj mladina. Dvorano je dal na voljo hotelir Goll, projektor smo kupili, s Pavlom Arnoldom pa sva bila tehnična baza - operaterja."

Tako se je  leta 1968 v časopisnem intervjuju začetkov spominjal pionir kina v Slovenj Gradcu Albert Puncer. Odtlej je minilo okroglih devetdeset let in ves ta čas je čarovnija  gibljivih slik brez prekinitve razveseljevala slovenjgraške meščane, občasno pa tudi okoličane po vsej Mislinjski dolini. Predstave niso zamrle niti med okupacijo, s posebnim poletom pa je kino delovalo v prvih povojnih letih in zlasti v "zlatih" šestdesetih. Slovenjgraški kinematograf je uspešno prekrmaril tudi zatišno obdobje v sedemdesetih, ko je družinam zagospodarila televizija in osemdeseta leta, ko je ljubitelje filma za kratek čas pretentala lahkotna udobnost domače filmske predstave s pomočjo videa. Digitalizacija kina v letu 2014 je pomenila slovo od 35 milimetrskega kino traku, ki je neizbrisljivo zaznamoval 20. stoletje, a hkrati zagotovila boljšo sliko (tudi v 3D tehniki) in zvok ter manj logističnih preprek. Če smo bili prej omejeni s številom razpoložljivih filmskih kopij, nas sedaj omejujejo le še gigabajti na trdih diskih, premierne projekcije določenega filma pa lahko hkrati predvajamo po vseh kinematografih v Sloveniji, tudi pri nas ...


ZGODBA DO SEDAJ:

Jeseni 1970 umre direktor kina Abel Leštan, podjetje prevzame Tone Križovnik.

1. januarja 1977 se Kino Slovenj Gradec z enotami v Podgorju, Mislinji in Doliču zaradi slabega finančnega stanja priključi Kinegrafu Prevalje – TOZD Kinematografi. Vodja enote kina v Slovenj Gradcu postane Franc Murko.

4. junija 1983 je bila otvoritev prenovljenega doma TVD Partizan na Francetovi ulici 5, ki je odtlej prevzel funkcijo Kulturnega doma s kinodvorano.

1. oktobra 1983 so pri Zavodu za kulturo Slovenj Gradec, kjer sta že delovala Umetnostni paviljon in Knjižnica Ksaverja Meška, registrirali tudi enoto Kulturni dom Slovenj Gradec. Vodja enote je postal Franjo Murko. Kupili so nova projektorja Meopta z mono ozvočenjem. Nova dvorana je imela dvesto devetindevetdeset stalnih in dva dodatna sedeža ter priklopne sedeže v vseh šestnajstih vrstah. Slavnostno otvoritev so posvetili premieri filma Boža Šprajca Dih, ki so se je udeležili tudi ustvarjalci.

V letih 1984 – 86 je bil kino pomemben in odmeven del programa Kulturnega doma. V rednih presledkih so se vrstile premiere slovenskih filmov. Obisk je bil zavidljiv: v letu 1986 si je predstave ogledalo 68.296 obiskovalcev.
Po odhodu Franja Murka (31. 10. 1986) je bil v prehodnem obdobju do 15. 7. 1987 za v. d. direktorja imenovan Mirko Vodovnik.

16. julija 1987 prevzame vodenje Kulturnega doma Alojz Pikalo.
Število obiskovalcev filmskih predstav v celi državi začne zaradi raznih okoliščin (piratske filmske kopije na VHS) upadati.

Leta 1991 se enota Kulturni dom zaradi poslovanja z izgubo izloči iz Zavoda za kulturo.Vodenje prevzame Marjana Štalekar, tajnica Zveze kulturnih organizacij Slovenj Gradec, vsi zaposleni pa so začasno na plačilnih listah Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenj Gradec. Število obiskovalcev je še naprej drastično upadalo: v tem letu je bilo v dvorani le 14.630 najzvestejših ljubiteljev filma!

1. januarja 1992 je Skupščina občine Slovenj Gradec ustanovila javni zavod za organizacijo kulturnozabavnih in drugih prireditev – Kulturni dom Slovenj Gradec. Za direktorico so imenovali Marjano Štalekar.

10. obletnico delovanja Kulturnega doma in kina na novi lokaciji ter 65. obletnico filmskih projekcij v Slovenj Gradcu je zaznamoval pričetek investicije v posodobitev zvočnih aparatur. Obisk je zopet začel naraščati.

Leta 1994 so s projekcijo filma Klavir, zmagovalca festivala v Cannesu, prvič preizkusili novo zvočno tehniko stereo surround. Razpisali so filmski abonma. V filmskem gledališču, kot so ga poimenovali, so zavrteli osem filmov, prvi je bil Bertoluccijev Mali Buda.

V naslednjem letu so zamenjali pod na odru, v dvorani pa položili parket. Ob prenovi so zmanjšali število sedežev (181 v dvorani in 91 na balkonu) ter s tem zagotovili večje udobje.

Leta 1996 so z nabavo Dolby stereo procesorja še izboljšali kvaliteto zvoka. Filmski abonma so organizirali tudi za srednješolce. Obisk je bil zopet manjši kot predhodno leto.

Jeseni 1997 so že četrtič vpisovali v filmski abonma. V celotni Sloveniji se nadaljuje trend upadanja obiskovalcev. V kinu Slovenj Gradec so našteli 26.291 gledalcev.

V letu 2010 smo zamenjali dotrajane stole v dvorani in jih nadomestili z udobnimi stoli z večjimi naslonjali. Postali smo aktivni člani Art kino mreže Slovenije in združenja Europa Cinemas.

Leta 2012 smo skupaj z drugimi partnerskimi mesti sodelovali v projektu Evropska prestolnica kulture Maribor 2012.

Spomladi 2014 smo kino posodobili z novim digitalnim projektorjem 2K ločljivosti in zmožnostjo 3D projekcij. Hkrati s sliko smo izboljšali tudi zvok z Dolby Digital Surround sistemom in novimi zvočniki.

V letu 2018 obeležujemo 90 let kina v Slovenj Gradcu.