3. oktober 2023
WOLFGANG AMADEUS MOZART
ČAROBNA PIŠČAL (DIE ZAUBERFLÖTE)
režiser: Krešimir Dolenčić
Svetovno znana in še nadvse priljubljena Mozartova opera Čarobna piščal današnjemu občinstvu ponuja več kot le pravljice, občudovanja vredno lahkotnost visokih koloratur in dunajsko razsvetljensko komedijo. Režiser Krešimir Dolenčić je s soustvarjalci uprizoritve tesno za petami globin tega ugankarskega dela, ki se prepleta med klenim meščanskim gledališčem, idejo nove ureditve sveta in igro filozofskih misterijev, ne da bi zanemaril tudi humorni aspekt te kultne stvaritve. Temačno gospostvo Kraljice noči kontrastira s Sarastrovim duhovniškim templjem, iz katerega izide nova generacija znanilcev napredka – Tamina in Pamine.
14. november 2023
EDWARD CLUG, MILKO LAZAR
FAUST
režiser: Edward Clug
Kot se je večkrat pokazalo v bogatem toku zgodovine gledališča, so se adaptacije literarnih klasikov izkazale za različno uspešne – od popolnih fiaskov, zvestih reinterpretacij pa vse do brezhibnih spektaklov, ki popolnoma samozadostno učinkujejo v okviru lastnega medija. Podobno velja za Goethejevo filozofsko dramo oziroma tragedijo Faust, ki pa je kljub velikemu številu glasbenih inscenacij še vedno ostaja velik izziv v domeni plesne umetnosti. Svojevrstno interpretacijo in edinstveno vizijo tega dela prinaša Edward Clug v svoji plesni manifestaciji, ki ne spaja le glasbeni misticizem Milka Lazarja z nenavadno atletsko energijo in lastno poetiko giba, ampak s kombinacijo vseh treh elementov zgradi spektakel, ki zna tudi z ironijo in s parodijo razkriti preštevilne disonance in kontradikcije človeškega bivanja.
5. december 2023
RADOVAN GOBEC
PLANINSKA ROŽA
režiser: Matjaž Latin
Slovenski skladatelj Radovan Gobec je za številna svoja glasbena dela kar sam ustvaril besedilo, kar velja tudi za opereto Planinska roža, ki ima v njegovem opusu poseben status, saj jo je leta 1937 ustvaril kot »poročno darilo« svoji bodoči ženi Sonji Elschbacher. Prizorom iz idiličnega življenja sredi neokrnjene narave Srečnega vrha, kjer »kraljuje« nekoč slavna pevka in igralka Katja Silvana, je sopostavljeno urbano okolje, iz katerega prihajajo štirje gledališčniki. Omenjena druščina štirih, ki išče navdih za novo gledališko predstavo, kot nalašč sreča brhko »Katrco«, ki dodobra prežene monotonijo iz njihovih življenj, obenem pa poskrbi – kot se za dobro slovensko romanco spodobi –, da se med njo in igralcem Miranom Svetlinom splete pravcata ljubezenska zgodba.
27. februar 2024
GIACOMO PUCCINI
LASTOVKA (LA RONDINE)
dirigent: Simon Krečič
Nenavadne okoliščine, ki so spremljale nastanek tega še danes redko izvajanega Puccinijevega dela, ki si ga je vodstvo nekdanjega Carltheatra zamislilo kot nekakšen hibrid med opereto in opero Kavalir z rožo Richarda Straussa, so naposled obrodile sadove v podobi opere Lastovka s kar tremi dejanji. Kljub pristnim puccinijevskim harmonijam in kompleksni ljubezenski zgodbi med kurtizano Magdo in mladeničem Ruggerom pa njuna romanca močno spominja na tisto iz Verdijeve Traviate, zato si obetajte bleščeč odrski sijaj, strasti in fantazije mladostnih ljubezenskih sanj.
16. april 2024
MIKIS THEODORAKIS
GRK ZORBA
koreograf: Lorca Massine
Balet, ki se vsebinsko opira na roman Življenje in nravi Aleksisa Zorbe Nikosa Kazantzakisa in se navezuje na zvrst klasičnega pripovednega baleta, je še danes nadvse priljubljen tudi zaradi zanimivega in poživljajočega grškega glasbenega kolorita, ki ga spletajo ritmi in melodije izpod skladateljskega peresa Mikisa Theodorakisa, ki je v veliki meri zaslužen za globalno popularizacijo plesa sirtaki. Po dvajsetih letih od prve postavitve tega baleta v Mariboru se baletna zgodba z edinstvenimi lekcijami o življenju in ljubezni s kretskih brežin ponovno vrača na mariborske plesne deske, a tokrat s povsem novim plesnim elanom in v prenovljeni koreografiji legendarnega Lorce Massina.
21. maj 2024
GIACOMO PUCCINI
TOSCA
režiser Pier Francesco Maestrini
V panteonu Puccinijevih opernih mojstrovin je Tosca gotovo ena izmed najbolj »smrtonosnih« oper, ki se za ceno realističnih in nemalokrat tudi krutih odrskih prizorov močno nagiba k trilerju, v katerem niti junak niti zlobnež ne preživita do konca. Toda Puccini je po motivih Sardoujeve dramske zgodbe, ki je v osnovi fiktivna, a zato nič manj relevantna v smislu upovedovanja resnice o »ljudeh in rečeh«, na novo zgradil svojo glasbeno poetiko in predvsem utrdil svojo umetniško pozicijo do sveta. Prav ta svet, razpet med romantičnimi ljubezenskimi ideali, samoodpovedjo, junaštvom ter manipulacijami, zavistjo in skorumpirano politiko, bo na velikem odru mariborske Opere zaživel v vizualno dovršeni režiji Piera Francesca Maestrinija.