11. 10. 2018

Giuseppe Verdi:

Nabucco

Režija: Filippo Tonon

V sodelovanju s Teatrom Sociale iz Roviga in s Stagione lirica iz Padove

Velikan italijanske romantične opere, Giuseppe Verdi, je o svoji tretji operi Nabucco večkrat dejal, da se je prav z njo in z bleščečim triumfom v milanski Scali začela njegova uspešna kariera opernega skladatelja. Priljubljeno zgodbo osvoboditve Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva iz Stare zaveze je Verdi na besedilo Temistocla Solere namreč preoblikoval v veliki glasbeni "portret" o usodi nekega naroda, ki se je kot nalašč vkomponirala v italijansko gibanje (risorgimento) za osvoboditev izpod "orlovskih" krempljev habsburške monarhije. Poleg virtuoznih in junaških solističnih partov ima v operi najvidnejšo vlogo pravzaprav zbor, v tem velikem glasbenodramatičnem prepletu interesov individualnega in kolektivnega pa je Verdi izoblikoval svoj prepoznavni avtor slog ter čut za operni spektakel, ki ga bo na mariborski oder s svojim prefinjenim občutkom za detajle postavil italijanski režiser Filippo Tonon.

--------------------

13. 11. 2018

Thomas Mann:

Smrt v Benetkah

Koreograf: Valentina Turcu

V sodelovanju s HNK Zagreb

Kot je zapisal eden izmed največjih nemških literatov in nobelovec Thomas Mann (1875–1955) v svoji prozni mojstrovini Smrt v Benetkah, je samota tista, ki "rodi izvirnost, drzno in vznemirljivo lepoto, pesem. Samota pa rodi tudi nasprotje tega: nesomernost, absurd in pregreho". Novela, katere priljubljenost se je bolj razmahnila po istoimenskem Viscontijevem kultnem filmu iz leta 1971, nedvomno nosi skozi lastno "pesimistično preroškost" in značajsko refleksivnost protagonista, slavnega pisatelja Gustava Aschenbacha, številne avtobiografske poteze pisca, umetnika in v prvi vrsti neumornega iskalca Lepote. Celovečerni dramski balet v umetniški zasnovi mednarodno priznane koreografinje in Prešernove nagrajenke Valentine Turcu, pregneten z lirično lepoto dramatične Mahlerjeve glasbe, je nova plesna interpretacija Mannove novele, ki z razpiranjem pomembnih družbenih problematik jasno pokaže, kje je pravzaprav dostojanstvo umetnika v času perpetuirane dekadence, ki ga živimo.

--------------------

Februar 2019

Wolfgang Amadeus Mozart:

Ugrabitev iz Seraja

Režija: Bruno Berger-Gorski

O Mozartovem glasbenem svetovljanstvu in skladateljskem geniju ne priča zgolj dejstvo, da je ustvarjal zelo hitro in v tako rekoč vseh glasbenih zvrsteh svojega časa, med drugim tudi v tedaj vse bolj priljubljenem singspielu (spevoigri) v nemškem jeziku; Mozartov razsvetljeni kozmopolitski duh se še danes vedno znova razodeva v vsebinah, o katerih je pogumno "spregovoril" v svojih opernih delih. Singspiel Ugrabitev iz seraja (Die Entführung aus dem Serail) pri tem ni nobena izjema, saj gre za Mozartovo prvo delo za dunajsko publiko, v katerega je vnesel tudi nekaj tedaj "modernih" turških glasbenih prvin in je nastalo po Gottlieb Stephaniejevi predelavi Bretznerjevega libreta Belmont und Constanze. Zgodba o "drugi ugrabitvi" dveh žensk (Konstance in Blonde) iz turškega seraja Selima paše, ki jo želita izvesti njuna zaročenca, plemič Belmonte in njegov služabnik Pedrillo, na komični način prikazuje trk evropskega kulturnega relativizma z univerzalnimi vprašanji svobode, družbenih vlog, določenih s spolom, in ljubezni.  O Mozartovem glasbenem svetovljanstvu in skladateljskem geniju ne priča zgolj dejstvo, da je ustvarjal zelo hitro in v tako rekoč vseh glasbenih zvrsteh svojega časa, med drugim tudi v tedaj vse bolj priljubljenem singspielu (spevoigri) v nemškem jeziku; Mozartov razsvetljeni kozmopolitski duh se še danes vedno znova razodeva v vsebinah, o katerih je pogumno "spregovoril" v svojih opernih delih. Singspiel Ugrabitev iz seraja (Die Entführung aus dem Serail) pri tem ni nobena izjema, saj gre za Mozartovo prvo delo za dunajsko publiko, v katerega je vnesel tudi nekaj tedaj "modernih" turških glasbenih prvin in je nastalo po Gottlieb Stephaniejevi predelavi Bretznerjevega libreta Belmont und Constanze. Zgodba o "drugi ugrabitvi" dveh žensk (Konstance in Blonde) iz turškega seraja Selima paše, ki jo želita izvesti njuna zaročenca, plemič Belmonte in njegov služabnik Pedrillo, na komični način prikazuje trk evropskega kulturnega relativizma z univerzalnimi vprašanji svobode, družbenih vlog, določenih s spolom, in ljubezni.

--------------------

Marec 2019

Hora - Cantata

Koreograf: Edward Clug, Mauro Bigonzetti

V svoji koreografski stvaritvi Hora (Kólo) za Dortmundski balet se je Edward Clug prvič intenzivno naslonil na glasbeno dediščino rodne Romunije, še posebej na sofisticirane ritmično-melodične adaptacije legendarnega godalnega kvarteta Balanescu. Clug je med lastnim koreografskim raziskovanjem odkril nove povezave med številnimi prelomnimi življenjskimi odločitvami in močjo ritualov, ki nam jih na bolj ali manj prefinjen način vsiljuje družba. Plesna stvaritev Cantata italijanskega koreografa Maura Bigonzettija se je že od svoje praizvedbe leta 2001, ko je predstavo prvič izvedel lizbonski baletni ansambel Gulbenkian, v scenosled sodobnega plesa zapisala kot kultna koreografska postavitev, ki s svojim nezadržnim erosom evocira vso izrazno paleto plesnega Mediterana. Z novo mariborsko postavitvijo Clugove Hore in Bigonzettijeve Cantate se bo baletni večer zaokrožil v grenko-sladkih melodijah, ki slavijo lepoto življenja v vsej njeni čutnosti in minljivosti.

--------------------

April 2019

Umberto Giordano:

Andrea Chénier

V sodelovanju s Teatrom Lirico Giuseppe Verdi iz Trsta

Andrea Chénier, četrto izmed dvanajstih opernih del, ki jih je ustvaril Umberto Giordano (1867–1948), eden izmed najmlajših predstavnikov generacije italijanskega opernega verizma, se je od svoje praizvedbe v milanski Scali izkazalo kot ena izmed najsmelejših in v glasbenodramskem smislu najprepričljivejših oper poznega 19. stoletja. Kompleksna vsebina opere razpira problem uporništva umetnika, francoskega poeta Chénierja, in njegov pacifizem, ki postane nezdružljiv z ideologijo Robespierrove vladavine terorja po izbruhu francoske buržoazne revolucije. Chénierjevo življenje pa visi na nitki tudi zaradi sporne ljubezenske zveze s sovražnico novega režima, mlado plemkinjo Maddaleno di Coigny, v katero je zaljubljen tudi nekdanji hišni upravitelj dvorca družine Coigny, Carlo Gérard, ki je zdaj eden najglasnejših zagovornikov revolucije. Novo uprizoritev opere Andrea Chénier, v kateri ne manjka pretresljivih glasbenih izpovedi, kafkovsko obarvanih sodnih procesov in celo plesnih točk z razkošne zabave pariške aristokracije, načrtujemo v koprodukciji z operno hišo iz Trsta.

--------------------

Maj 2019

Charles Gounod:

Faust

Režija: Pier Francesco Maestrini

Goethejeva filozofska tragedija Faust je zaradi svoje kompleksnosti, širokega tematskega razpona in celo nadnaravnih prizorov vrsto let vsaj v izvirnem dramskem mediju obveljala za "neuprizorljivo", čeprav ostaja njena simbolna dediščina enako močna in danes domala še bolj prezentna kot v času svojega nastanka. Ko poznorenesančni učenjak in "alkimist", doktor Faust, v jeseni svojega življenja ugotovi, da ga vse znanje, ki ga je nabiral skozi življenje, ni osrečilo, še posebej zato, ker ni izkusil prave ljubezni, sklene storiti samomor. Zgodba o zapravljenem življenju in posledično o Faustovem podpisu pogodbe s hudičem Mefistom pa je našla svojo pot tudi v svet opere. Francoski skladatelj Charles Gounod, ki ni skrival svoje fasciniranosti nad srednjeveško cerkveno mistiko, je s svojo glasbeno upodobitvijo Fausta dosegel velik mednarodni uspeh in umetniški vrhunec, ki ga bomo lahko v vsej bleščeči spektakularnosti doživeli v novi mariborski postavitvi v režiji Piera Francesca Maestrinija in pod glasbenim vodstvom Gianluce Martinenghija.  

--------------------