14. oktober 2025
Tim Rice, Andrew Lloyd Webber: EVITA
Režiserka: Svetlana Dramlić
Legendarni muzikal Evita, ki sta ga ustvarila libretist Tim Rice in skladatelj Andrew Lloyd Webber, bo svojo težko pričakovano premiero v Sloveniji doživel v prelomni postavitvi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Evita pripoveduje izjemno, a zato nič manj resnično zgodbo Eve Perón od njenih skromnih začetkov do vzpona na mesto prve dame Argentine in duhovne ikone naroda. Zgodba mojstrsko prepleta politično dramo z globokim čustvenim nabojem ter razkriva življenje ženske, ki je bila deležna tako oboževanja ljudskih množic kot prezira političnih elit. Glasbena podoba muzikala združuje latinskoameriške ritme, klasično orkestracijo in rokovsko energijo, prav takšna, zvočno bogata »tapiserija« pa odseva blišč javnega življenja kakor tudi notranjo razklanost Evitinega osebnega boja. Skladbe, kot so Don’t Cry for Me Argentina, Oh What a Circus in z oskarjem nagrajena You Must Love Me, so zaradi svoje čustvene globine in edinstvene melodike postale prave himne sodobnega glasbenega gledališča. Omenjenim in drugim pesmim bomo lahko tako prvič prisluhnili tudi na slovenskem odru v novi, drzni in nepozabni postavitvi mariborske Opere.
18. november 2025
Annabelle Lopez Ochoa: FRIDA
Ko na odru zaživi živahno in neuklonljivo življenje Fride Kahlo v koreografiji priznane Annabelle Lopez Ochoa, balet Frida ni zgolj biografska pripoved, temveč poetičen in vizualno osupljiv portret umetnice, ki je telesno bolečino in notranje boje pretvorila v drzno in radikalno obliko samoizražanja. Balet črpa navdih iz slikarkinih ikoničnih podob, intimnih odnosov in silovitega notranjega sveta, pri tem pa ujame številne dvojnosti, ki so jo zaznamovale – moč in ranljivost, veselje in trpljenje, tradicijo in upor. Koreografija Lopez Ochoa je bogato izrazna, saj prepleta klasično baletno tehniko s folklornimi gibi in s sodobnim plesnim izrazom, pri tem pa nastane večplasten in nepredvidljiv telesni jezik – kot Frida sama. Izvirna glasba Petra Salema zrcali Fridin čustveni svet, ki ga upodablja lirična, na trenutke surova glasbena govorica, obarvana z elementi raznolike mehiške glasbene tradicije ter sodobnih zvočnih tekstur. Vsak element uprizoritve odseva vizualno poezijo njenih slik in ustvarja celostno ter poglobljeno gledališko doživetje. Balet Frida tako ni le poklon izjemni umetnici – je plesna meditacija in refleksija o vztrajnosti, identiteti in edinstveni moči umetnosti, da iz bolečine ustvarja lepoto.
2. december 2025
Vito Žuraj: BLÜHEN (Razcvet)
Režiserka: Eva Hribernik
Aurelia, ženska zrelih let, se zaljubi v Kena, veliko mlajšega sinovega učitelja angleščine, ki ji ljubezen vrača. Obema je skupno tudi dolgoletno žalovanje (pred desetimi leti je Aureliji umrl mož, Ken pa je izgubil mamo), kar ju dodatno poveže. Aurelia se počuti kot prerojena, na vrhuncu ljubezenskega zanosa pa izve, da je neozdravljivo bolna in ji je ostalo le nekaj tednov življenja … Libretist Händl Klaus je zgodbo povzel po romanu Prevarana iz leta 1953, v katerem Thomas Mann prikaže paradoksalne razmere, zavite v zaskrbljujočo dialektiko življenja in smrti. Žuraj in Klaus v operi Razcvet dodatno intenzivirata zgodbo ter se osredotočata na protagonistko Aurelio in njen odnos s hčerko Ano, ki postane še bolj ambivalenten, saj sporazumevanje med obema ženskama odraža njune lastne strahove in negotovosti. Opera je nastala po naročilu frankfurtske Opere, kjer je ob premieri januarja 2023 požela veličasten uspeh in sijajne kritike strokovne javnosti. Revija Opernwelt je delo nagradila z laskavim naslovom operna praizvedba leta!
10. februar 2026
Léo Delibes: LAKMÉ
Režiser: Pier Francesco Maestrini
Delibesova opera, v kateri se prepletajo eksotika, prepovedana ljubezen in lepota melodij, je umeščena v kolonialno Indijo in pripoveduje ganljivo zgodbo o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika. Pod bleščečim površjem opere se skriva pripoved, ki kar prekipeva od kulturnih nasprotij in napetosti, saj je osebno hrepenenje v neposrednem konfliktu z dolžnostjo, vero in tradicijo. Čeprav je opera Lakmé zasnovana skozi prizmo orientalizma 19. stoletja, nas danes vabi k ponovnemu premisleku o večnih temah identitete, moči in pogosto krutih posledicah medkulturnih trkov. Delibesova partitura izžareva eleganco in zvočno barvitost, ujeto v tapiseriji gracioznih linij, čutnih harmonij in prefinjene orkestracije, ki še vedno vznemirja evropsko domišljijo. V samem osrčju opere se tako oglaša sloviti Cvetlični duet – ena najbolj prepoznavnih skladb v operni literaturi, enako osupljiva pa je tudi Lakméjina virtuozna Arija zvončkov, ki razkriva njeno čustveno globino in vokalno briljanco. Toda Lakmé ponuja danes več kot le glasbeno fascinacijo nad eksotičnimi zvoki orienta, saj se bolj kot kadarkoli prej zdi kot ganljiva pripoved o sočasni bližini in odtujenosti v močno razdeljenem svetu, v katerem se osebno neločljivo prepleta s političnim.
10. marec 2026
Valentina Turcu: TRAMVAJ POŽELENJE
Valentina Turcu v baletu Tramvaj Poželenje na novo oživlja ikonično dramo Tennesseeja Williamsa, ki velja za eno najbolj pretresljivih zgodb 20. stoletja. Ob spremljavi ekspresivne in eterične glasbene tapiserije, ki združuje dela Maxa Richterja, Björk in Elize Lumley, se balet odvija v minimalističnem, a čustveno nabitem prostoru. Asketska, a izrazna vizualna zasnova se kaže kot idealno ozadje za surovo intenzivnost čustev, ki prežemajo to uprizoritev, v središču katere je Blanche DuBois – krhka in kompleksna ženska, ujeta med iluzijo in resničnostjo. Ko se njen skrbno zgrajeni svet začne sesedati pod težo travme, želje in spreminjajoče se družbe, se njen padec razkrije s čustveno ranljivostjo in s fizično silovitostjo. Koreografija Valentine Turcu mojstrsko zajame psihološko globino Williamsovega besedila in jo prevede v rahločuten, a obenem tudi visceralen plesni jezik, ki neposredno nagovarja gledalstvo. Z združeno ekspresijo baletnih plesalk in plesalcev Grške narodne opere in SNG Maribor bo tako pred nami oživela plesna krajina, v kateri se preizkušajo in primerjajo razmerja moči, vloge spolov in zakon želje, s svojo odrsko vizijo pa se balet Tramvaj Poželenje udejanja kot plesna kontemplacija o ranljivosti, preživetju in vseh, še tako krhkih vezeh, ki nas povezujejo.
19. maj 2026
Giuseppe Verdi: PLES V MASKAH (Un ballo in maschera)
Režiser: Filippo Tonon
Po skoraj štirih desetletjih se na mariborski operni oder vrača Verdijev Ples v maskah (Un ballo in maschera), ki ga spleta brezčasna zgodba o prepovedani ljubezni, političnih spletkah in tragični sili usode. Opera, ki jo je navdihnil resnični dogodek – atentat na švedskega kralja Gustava III. med plesom v maskah –, mojstrsko razgrinja razpetost med dolžnostjo in osebnim hrepenenjem. V središču glasbene drame se izrisuje ljubezenski trikotnik med karizmatičnim guvernerjem Riccardom, ki je razdvojen med strastjo in odgovornostjo, Amelio, žensko, ki jo ljubi, a je zanj nedosegljiva, ter Renatom, Riccardovim zvestim prijateljem in Amelijinim možem. Ko prevlada ljubosumje in se zvestoba postavi na preizkušnjo, je pot do tragedije tako rekoč neizogibna, pa čeprav je njen konec zakrit s prestižnim dvornim ritualom. Verdijeva glasba je tudi v tej operi, v kateri je preizkušal nove možnosti izraza, zgled dramatične preciznosti in čustvene globine: razkošne arije, gosto stkani ansambli in izrazita orkestracija ujamejo vsak odtenek razpleta tragedije. Čeprav je operna pripoved zasidrana v 18. stoletje, Ples v maskah močno odmeva tudi danes, saj razgalja krhkost zaupanja, ceno osebne žrtve in večno igro med videzom in resnico.