80 let kina Slovenj Gradec

in Četrt stoletja kulturnega doma Slovenj Gradec

Osrednja proslavitev v petek, 14. novembra 2008, ob 19. uri

Prvi film v kinu Slovenj Gradec

Na razkazovanje živečih fotografij v življenjski velikosti je Albert Puncer daljne jeseni 1928 brez svečane otvoritve povabil obiskovalce, jim zavrtel nemi film »Volga, Volga« in meščanom predstavil tudi veliko filmsko divo Greto Garbo. Predstave v dvorani hotela Goll s 120 sedeži so postale stalne, neme filme pa so običajno spremljali z glasbo z gramofona. Po štirih letih uspešnega delovanja so zavrteli prvi zvočni film »Dve srci v tričetrtinskem taktu«.

Medvojna nemška oblast je Albertu Puncerju odvzela licenco ter mu zaplenila aparaturo. Med okupacijo so pod budnim očesom cenzorjev filme vrteli štirikrat tedensko v prostorih današnjega Kulturnega doma. Po vojni si je občinstvo v Slovenj Gradcu želelo rednih filmskih predstav.

V mesečnem poročilu o delu ljudske prosvete v bivšem okraju Slovenj Gradec za mesec julij 1945 lahko preberemo: »... prebivalstvo si želi zopet dobrih filmskih predstav, saj je kino tukaj zelo priljubljen. Slovenj Gradec razpolaga z aparaturo in dobro dvorano, pa se je doslej uprizoril le film Zavzetje Beograda«.

Sokolski dom postane Dom TVD Partizan Slovenj Gradec

Leta 1952 je ustanovljen Mestni kino, leto kasneje se prenovi dvorana ob hotelu, kino pa dobi nov projektor. Pričnejo se zlata leta kina.

Mesto kljub izredno razviti kulturi večnamenske dvorane dolga leta ni imelo. Med poletno vročino in osvežujočo nevihto smo junija 1983 novim namenom predali obnovljen Sokolski dom – Dom TVD Partizan iz leta 1936. Mesto je tako prvič dobilo že težko pričakovano dvorano, namenjeno samo potrebam kulture. To je potrdil tudi izreden obisk kulturnih, zabavnih in še posebej filmskih predstav, za katere sta bila kupljena dva nova projektorja.

Nastopi eminentnih gostov

Že kmalu po obnovi so v nabito polni dvorani nastopili eminentni gostje. Med njimi sta v sklopu glasbenih prireditev Koroška glasbena jesen nastopila tudi svetovno priznana pianistka Dubravka Tomčič Srebotnjak in violinist Igor Ozim in kasneje v Glasbenem septembru – mednarodnem festivalu komorne glasbe in Wolfovem koncertnem abonmaja, še vrsta vrhunskih domačih in tujih umetnikov, med njimi: Irana Grafenauer, Janko Šetinc, Tartini kvartet, Trio Lorenz, Radovan Vlatkovič, Stanko Arnold, Karmen Pečar, Dušan Krajnc, Arvid Engegard, Tony Momrell, James Morrison, Marjana Lipovšek, Markus Fink, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija in mnogi drugi.
Kulturni dom je uspešno in kvalitetno nadaljeval slovenjegraško kinematografsko tradicijo. V šestdesetih letih so bile številne filmske premiere s predstavitvami ustvarjalcev prvovrstni kulturni dogodki, v osemdesetih je Kulturni dom kot eden izmed redkih uvedel Art filmski abonma in leta 2003 vstopil v na novo nastajajočo Art kino mrežo v Sloveniji. Z razvojem tehnike in predvsem medmrežja je obisk kinematografov v Sloveniji v zadnjih letih zelo upadel, zato smo filmski program prilagodili mlajši populaciji in ljubiteljem umetniškega filma, ki ga sofinancira tudi Ministrstvo za kulturo RS.

V hiši so našle svoje prostore tudi ljubiteljske skupine s svojimi programi. V zadnjih sezonah pri nas redno vadijo lokalne amaterske gledališke skupine: kulturni društvi Slovenj Gradec in Pameče-Troblje, gledališka skupina Studio A ter SPUNK Gimnazije Slovenj Gradec, občasno pa tudi skupine ostalih srednjih šol v mestu. V kulturnem domu pa je imel svoj sedež tudi Big band Slovenj Gradec pod vodstvom Ota Vrhovnika.

Prilagajanje potrebam in željam meščanov

Naša dejavnost se je v petindvajsetih letih prilagajala potrebam in željam naših meščanov. V letu 1983 je bil prvič razpisan gledališki abonma, kmalu za tem lutkovni, čez dobrih deset let še filmski, Wolfov koncertni abonma pa šele leta 2001. Od leta 1995 vsak mesec izdajamo brošuro Program prireditev, s katerim obiskovalce seznanjamo in vabimo na prireditve različnih organizatorjev na Koroškem. Leta 1997 smo prvič organizirali poletni festival Slovenjegraško poletje, ki je leta 2005 na pobudo Regijske razvojne agencije Koroška in gospoda Ivana Plevnika preraslo v Koroško kulturno poletje.Kot zadnji je bil v sezoni 2006/2007 uveden Mega abonma za mlade, še vedno pa si prizadevamo, da bi nam Mestna občina v rednem programu odobrila še Jazz abonma.

V sezoni 2007/2008 smo v osem različnih abonmajev vpisali nekaj manj kot 800 abonentov. V zadnjih petih letih se je število dogodkov v kulturnem domu povečalo z 91 na 174 in število obiskovalcev s 23.000 na 27.000, med tem ko je število kino obiskovalcev padlo na nekaj manj kot 6.000 v letu 2007.
Program se je od leta 1983 do danes zelo razširil. Opremljenost dvorane, pomožnih prostorov in tehnika pa v celoti žal nista mogla slediti temu razvoju. Leta 1996 smo posodobili kino ozvočenje z Dolby stereo surround tehniko, ki pa je med tem že zdavnaj zastarela. Mnoge gledališke in druge predstave zaradi neustreznega odra pri nas ne morejo gostovati.

Preureditev kulturnega doma

V letu 1999 so bili izdelani idejni načrti fazne preureditve in dograditve kulturnega doma. V kletnih prostorih smo pridobili večje število novih sanitarij ter ustrezno garderobo, povečala se je avla in postavila nova blagajna, dobili smo rampo in sanitarije za invalide, obnovljeni in preurejeni so sanitarni prostori za nastopajoče, v letu 2006 je bila v dvorani nameščena klimatska prezračevalna naprava, zamenjana strešna kritina in obnovljena fasada. Po 25-letih pa smo letos uspeli stare in dotrajane stole zamenjati z udobnimi, novimi.

Do leta 1992 je bil Kulturni dom enota Zavoda za kulturo Slovenj Gradec, od takrat dalje pa je samostojni javni zavod.

Nov multimedijski center

Na Mestni občini Slovenj Gradec so v pripravi idejni načrti za nov multimedijski center Hugo Wolf, ki naj bi bil zgrajen do leta 2012, ko bo, sedaj že skoraj zagotovo, mesto Maribor s pridruženimi mesti, med katerimi je tudi Slovenj Gradec - evropska prestolnica kulture.

Tako je pred nami, mestom in celotno regijo velika odgovornost in hkrati za vse nas velika priložnost.